Ciprofloxacin: klinična monografija, farmakodinamika in terapevtska uporaba

Obvladovanje resnih bakterijskih okužb sečil, dihal in prebavil zahteva uporabo potentnih antibiotikov s širokim spektrom delovanja. Pričujoča analiza podrobno obravnava farmakološki profil ciprofloksacina, fluorokinolona druge generacije, mehanizme inhibicije bakterijske DNA ter varnostne protokole, ki so nujni za preprečevanje specifičnih zapletov, kot so tendinopatije in fotosenzibilnost, pri klinični uporabi.

Farmakološki profil in razpoložljive oblike

Ciprofloxacin je sintetični kemoterapevtik iz skupine fluorokinolonov, ki se primarno uporablja kot antibiotik širokega spektra. Na slovenskem farmacevtskem trgu je prisoten pod različnimi blagovnimi znamkami, med katerimi sta najbolj prepoznavni Ciprobay in Ciprofloxacin Krka. Zdravilo je klasificirano v ATC skupino J01MA02 (fluorokinoloni). Razpoložljive farmacevtske oblike vključujejo filmsko obložene tablete (250 mg, 500 mg, 750 mg) za peroralno uporabo ter raztopine za infundiranje za bolnišnično zdravljenje. Zaradi tveganja za razvoj odpornosti in specifičnih neželenih učinkov je ciprofloksacin v Sloveniji in Evropski uniji razvrščen kot zdravilo, ki se izdaja izključno na zdravniški recept, kar zagotavlja strokovni nadzor nad terapijo. Kemično gledano ciprofloksacin (1-ciklopropil-6-fluoro-1,4-dihidro-4-okso-7-(1-piperazinil)-3-kinolinkarboksilna kislina) predstavlja pomemben napredek v primerjavi s prvimi kinoloni, kot je bila nalidiksna kislina. Dodatek atoma fluora na položaj 6 kinolonskega obroča je drastično povečal njegovo protibakterijsko moč, zlasti proti gram-negativnim patogenom, in izboljšal penetracijo v bakterijske celice. Piperazinski obroč na položaju 7 pa je tisti element, ki mu daje specifično in močno aktivnost proti bakteriji *Pseudomonas aeruginosa*, kar je klinično izjemno pomembno pri bolnišničnih okužbah. Kot lipofilna molekula se ciprofloksacin odlično porazdeli po tkivih, kar omogoča zdravljenje okužb v organih, ki so za mnoge druge antibiotike težje dostopni, kot so prostata, kosti in pljučno tkivo.

Inhibicija DNA giraze in baktericidni učinek

Terapevtska učinkovitost ciprofloksacina izhaja iz njegove sposobnosti selektivne inhibicije dveh ključnih bakterijskih encimov: DNA giraze (topoizomeraza II) in topoizomeraze IV. Ta encima sta nujna za replikacijo, transkripcijo in popravilo bakterijske DNA. Z blokado teh procesov ciprofloksacin prepreči celično delitev in povzroči hitro smrt bakterijske celice (baktericidni učinek). Njegova visoka afiniteta do bakterijskih encimov v primerjavi s človeškimi zagotavlja selektivno toksičnost proti mikroorganizmom, vključno z gram-negativnimi bakterijami (npr. *E. coli*, *Pseudomonas*) in nekaterimi gram-pozitivnimi patogeni. Podrobneje, DNA giraza je encim, odgovoren za uvajanje negativnih superzavojev v vijačnico DNA, kar je nujno za sprostitev napetosti pred replikacijskimi vilicami. S tem, ko ciprofloksacin stabilizira kompleks med DNA in girazo, povzroči prelom v verigi DNA, kar vodi v takojšnjo zaustavitev sinteze DNA. Pri gram-pozitivnih bakterijah, kot so stafilokoki, je primarna tarča pogosto topoizomeraza IV, ki je odgovorna za ločevanje novonastalih hčerinskih kromosomov po replikaciji. Zaradi tega dvojnega mehanizma delovanja je razvoj odpornosti, ki bi zahteval sočasne mutacije na obeh encimih, teoretično počasnejši, čeprav v klinični praksi napačna uporaba ciprofloksacina hitro vodi do selekcije odpornih sevov. Pomembno je poudariti, da ciprofloksacin deluje baktericidno v fazi rasti in mirovanja bakterij, kar ga razlikuje od beta-laktamskih antibiotikov, ki delujejo le na deleče se celice.

Klinične indikacije: sečila, dihala in prebavila

Osnovna odobrena indikacija za uporabo ciprofloksacina je zdravljenje zapletenih bakterijskih okužb. Primarne indikacije vključujejo okužbe sečil (cistitis, pielonefritis), okužbe spodnjih dihal (poslabšanje KOPB, pljučnica pri cistični fibrozi) ter hude gastrointestinalne okužbe (salmoneloza, šigeloza, potovalna driska). Pogosto se uporablja tudi off-label za zdravljenje kroničnega bakterijskega prostatitisa, kjer je potrebna dolgotrajna penetracija v tkivo prostate. Poleg tega je zdravilo izbora za postekspozicijsko profilakso pri vdihavanju antraksa (*Bacillus anthracis*). V urologiji ciprofloksacin ostaja zlati standard za zdravljenje akutnega pielonefritisa, kjer je potrebna visoka koncentracija zdravila v ledvičnem parenhimu. Pri okužbah prebavil je ključen pri obravnavi invazivnih drisk, ki jih povzročajo *Campylobacter*, *Salmonella* in *Shigella*, zlasti pri imunsko kompromitiranih bolnikih, kjer bi bakteriemija lahko bila usodna. Pri bolnikih s cistično fibrozo, ki so kolonizirani s *Pseudomonas aeruginosa*, ciprofloksacin omogoča oralno zdravljenje poslabšanj, kar pogosto prepreči potrebo po hospitalizaciji in intravenski terapiji. V dermatologiji se uporablja za zdravljenje malignega otitisa externa in zapletenih okužb kože, kot so tiste pri diabetičnem stopalu, kjer so pogosto prisotni mešani gram-negativni patogeni. Kljub širokemu spektru pa se zaradi varnostnih opozoril ciprofloksacin ne sme več uporabljati kot prva izbira za nezapletene okužbe, kot so akutni cistitis pri mladih ženskah, akutni sinusitis ali akutni bronhitis, razen če ni drugih varnih alternativ.

Farmakokinetika: absorpcija in tkivna penetracija

Po peroralnem zaužitju se ciprofloksacin hitro absorbira, pri čemer se maksimalna plazemska koncentracija doseže v 1 do 2 urah. Biološka uporabnost znaša med 70 % in 80 %. Odlikuje ga izjemna tkivna penetracija, saj dosega visoke koncentracije v ledvicah, prostati, pljučih in fagocitih (obrambnih celicah). Presnovi se delno v jetrih, ključna pot eliminacije pa je renalna (skozi ledvice), kjer se izloča pretežno v nespremenjeni obliki. To pojasnjuje njegovo visoko učinkovitost pri okužbah urinarnega trakta, hkrati pa zahteva previdnost pri bolnikih z ledvično insuficienco. Volumen porazdelitve ciprofloksacina je velik (2–3 L/kg), kar kaže na obsežno vezavo v tkivih. Koncentracije v tkivih, kot so pljučni parenhim, bronhialna sluz in prostata, pogosto presegajo koncentracije v serumu, kar je ključno za eradikacijo globokih tkivnih infekcij. Ciprofloksacin prav tako prodre v makrofage in nevtrofilce, kar mu omogoča delovanje proti znotrajceličnim patogenom, kot so *Legionella*, *Brucella* in *Chlamydia*. Presnova v jetrih poteka preko encimskega sistema CYP450, pri čemer nastajajo štirje metaboliti (desetilen-, sulfo-, okso- in formilciprofloksacin), ki imajo manjšo protibakterijsko aktivnost kot matična spojina. Izločanje poteka z dvojnim mehanizmom: glomerularno filtracijo in tubularno sekrecijo v ledvicah ter transintestinalno sekrecijo preko žolča in črevesne stene. Ta dvojna pot izločanja zagotavlja, da se visoke koncentracije ciprofloksacina vzdržujejo tako v urinu kot v črevesnem lumnu, kar je terapevtsko ugodno, a hkrati povečuje tveganje za porušitev črevesne mikrobiote (disbiozo). Razpolovna doba je približno 4-5 ur, kar omogoča odmerjanje dvakrat dnevno.

Protokoli odmerjanja in ledvična prilagoditev

Za zagotavljanje varnosti je nujno upoštevanje priporočenih odmerkov, ki so strogo individualizirani glede na vrsto okužbe. Standardni režim vključuje jemanje dvakrat dnevno (vsakih 12 ur).

Indikacija	Priporočen odmerek	Trajanje zdravljenja
Nezapletene okužbe sečil	250 mg - 500 mg 2x dnevno	3 dni
Pielonefritis (vnetje ledvic)	500 mg 2x dnevno	7 do 14 dni
Okužbe dihal in kože	500 mg - 750 mg 2x dnevno	7 do 14 dni
Kronični prostatitis	500 mg 2x dnevno	do 28 dni (4 tedne)

Trajanje zdravljenja mora biti dovolj dolgo, da se prepreči ponovitev okužbe in razvoj odpornosti. Pri bolnikih z očistkom kreatinina pod 30 ml/min je potrebno odmerek zmanjšati ali podaljšati interval odmerjanja na 24 ur. Natančno odmerjanje ciprofloksacina je ključno za doseganje farmakodinamičnega cilja AUC/MIC > 125, ki je potreben za uspešno zdravljenje gram-negativnih okužb. Pri hudih ali življenjsko ogrožajočih okužbah, kot je bolnišnična pljučnica ali zapletena intraabdominalna okužba, se odmerek poveča na 750 mg vsakih 12 ur. Pri kroničnem bakterijskem prostatitisu je dolgotrajno zdravljenje (4-6 tednov) nujno zaradi počasne penetracije antibiotika v fibrozno tkivo prostate in težavne eradikacije bakterij v tem okolju. Pri bolnikih na hemodializi ali peritonealni dializi se ciprofloksacin daje v odmerku 500 mg vsakih 24 ur, in sicer po končanem postopku dializiranja, saj se del zdravila med postopkom odstrani. Pri starejših bolnikih je treba odmerek prilagoditi glede na ledvično funkcijo, saj s starostjo upada hitrost glomerularne filtracije, kar lahko vodi do kopičenja zdravila in povečanega tveganja za nevrotoksičnost in tendinopatijo. Pri otrocih se ciprofloksacin uporablja le izjemoma (npr. pri cistični fibrozi ali antraksu), odmerjanje pa je strogo vezano na telesno maso (običajno 20 mg/kg dvakrat dnevno, do največ 750 mg na odmerek).

Načini administracije in interakcija s hrano

Način jemanja ciprofloksacina je ključnega pomena za njegovo absorpcijo. Tablete je treba pogoltniti cele z velikim kozarcem vode (približno 240 ml), da se prepreči kristalurija. Lahko se vzamejo neodvisno od obrokov, vendar se ne smejo jemati sočasno z mlečnimi izdelki (mleko, jogurt) ali sokovi z dodanim kalcijem. Kalcij tvori netopne komplekse (kelate) s ciprofloksacinom in zmanjša njegovo absorpcijo za do 40 %, kar lahko vodi v neučinkovitost terapije. Priporoča se 2-urni razmik med uživanjem mlečnih izdelkov in zdravila. Kristalurija je redek, a resen pojav, pri katerem se ciprofloksacin obori v urinu in tvori kristale, ki lahko poškodujejo ledvične tubule. Tveganje se poveča pri visokem pH urina in dehidraciji, zato je hidracija med terapijo kritična. Čeprav običajen obrok, ki vsebuje manjše količine kalcija, ne vpliva bistveno na absorpcijo, je izogibanje visoko kalcijevim živilom (kot so obogateni napitki, siri, jogurti) v času jemanja tablete nujno. Kelacija se zgodi tudi z drugimi dvovalentnimi in trovalentnimi kationi, kot so magnezij, aluminij, železo in cink. Zato je treba multivitaminske pripravke in antacide jemati vsaj 4 ure pred ali 2 uri po odmerku ciprofloksacina. Če bolnik ne more pogoltniti tablete, se ne sme drobiti ali žvečiti, saj ima ciprofloksacin izjemno neprijeten okus, poleg tega pa lahko drobljenje vpliva na sproščanje učinkovine pri formulacijah s podaljšanim sproščanjem (XR). V takih primerih je priporočljiva uporaba peroralne suspenzije.

Mišično-skeletna varnost in tveganje za rupture kit

Kritično opozorilo: Fluorokinoloni, vključno s ciprofloksacinom, so povezani s povečanim tveganjem za vnetje in rupturo kit (zlasti Ahilove kite). Tveganje je večje pri starejših od 60 let, bolnikih na kortikosteroidih in po presaditvi organov.

Ob pojavu prve bolečine ali vnetja tetive je treba zdravljenje takoj prekiniti in okončino razbremeniti. Prav tako zdravilo povečuje občutljivost kože na UV žarke (fotosenzibilnost), zato se je med terapijo treba strogo izogibati sončenju in solarijem, da preprečimo hude fototoksične reakcije. Mehanizem toksičnosti ciprofloksacina na kite vključuje povečano izražanje matričnih metaloproteinaz (MMP) in oksidativni stres, kar vodi do degradacije kolagena tipa I in nekroze tenocitov. Poškodba se lahko zgodi nenadoma, brez predhodnih opozorilnih znakov, in to ne le med zdravljenjem, ampak tudi več mesecev po zaključku terapije. Najpogosteje je prizadeta Ahilova kita, vendar so poročali tudi o rupturah kit v rami, roki in palcu. Kortikosteroidi delujejo sinergistično s ciprofloksacinom pri slabšanju strukture kit, zato je sočasna uporaba pri starejših bolnikih še posebej tvegana. Poleg tetiv lahko ciprofloksacin vpliva tudi na mišice (mialgija) in sklepe (artralgija). Pri bolnikih z miastenijo gravis lahko ciprofloksacin blokira živčno-mišični prenos in sproži resno poslabšanje bolezni, vključno z dihalno odpovedjo, zato je pri tej populaciji strogo kontraindiciran. Fototoksičnost se kaže kot pretirana opeklina na izpostavljenih delih kože (obraz, roke, vrat) že po kratki izpostavljenosti soncu. Pacienti morajo uporabljati zaščitna oblačila in kreme z visokim zaščitnim faktorjem, če se izpostavljenosti ne morejo izogniti.

Interakcije z antacidi in drugimi zdravili

Sočasna uporaba z določenimi zdravili lahko drastično vpliva na učinkovitost ali varnost. Absorpcijo ciprofloksacina močno zmanjšajo antacidi (za zgago), ki vsebujejo magnezij ali aluminij, ter prehranska dopolnila z železom, cinkom ali kalcijem. Ta zdravila je treba vzeti vsaj 4 ure pred ali 2 uri po ciprofloksacinu. Sočasna uporaba s teofilinom (za astmo) lahko povzroči toksične koncentracije teofilina zaradi inhibicije encima CYP1A2. Prav tako lahko ojača učinek varfarina, kar poveča tveganje za krvavitve (potrebna kontrola INR). Ciprofloxacin je zmeren zaviralec izoencima CYP1A2 v jetrih. To pomeni, da zmanjša očistek zdravil, ki se presnavljajo preko tega encima, kar vodi do povišanja njihove koncentracije v krvi. Najbolj klinično pomembna je interakcija s tizanidinom (mišični relaksant). Sočasna uporaba je kontraindicirana, saj lahko ciprofloksacin poviša plazemske koncentracije tizanidina za večkratnik, kar povzroči hudo hipotenzijo in sedacijo. Pri teofilinu (bronhodilatator) lahko interakcija vodi do konvulzij, aritmij in celo smrti, zato je potrebno znižanje odmerka teofilina in terapevtsko spremljanje koncentracij. Podobno velja za kofein in klozapin. Interakcija z varfarinom (antikoagulant) je verjetno posledica vpliva na črevesno floro (zmanjšana sinteza vitamina K) in metabolizma, kar podaljša protrombinski čas. Pacienti na varfarinu potrebujejo pogostejše kontrole INR med jemanjem ciprofloksacina. Ciprofloksacin lahko vpliva tudi na koncentracijo fenitoina (epileptik), kjer so poročali tako o povišanju kot znižanju ravni, zato je potrebna previdnost. Pri bolnikih, ki jemljejo metotreksat, ciprofloksacin zavira ledvični tubularni transport, kar lahko poveča toksičnost metotreksata.

Profil neželenih učinkov in nevrotoksičnost

Najpogosteje poročani neželeni učinki so slabost, driska in prebavne motnje. Resnejši, a redkejši učinki vključujejo nevrološke motnje (vrtoglavica, zmedenost, motnje spanja, periferna nevropatija) in psihiatrične reakcije (anksioznost). Ciprofloksacin lahko zniža prag za epileptične napade, zato je potrebna previdnost pri bolnikih z epilepsijo ali drugimi motnjami CŽS. Dolgotrajna uporaba lahko poruši črevesno floro in vodi do kolitisa, povzročenega z bakterijo *Clostridioides difficile*. Periferna nevropatija, povezana s ciprofloksacinom, se lahko pojavi hitro po začetku zdravljenja in je lahko trajna. Simptomi vključujejo bolečino, pekoč občutek, mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost v okončinah. Če pacient poroča o teh simptomih, je treba zdravljenje s ciprofloksacinom nemudoma prekiniti in zamenjati z antibiotikom iz druge skupine, razen če koristi zdravljenja ne odtehtajo tveganja za trajno poškodbo. Centralni učinki so posledica vezave ciprofloksacina na GABA receptorje v možganih, kar deluje ekscitatorno. To pojasnjuje tveganje za konvulzije, nespečnost, tremor in v redkih primerih halucinacije ali psihotične reakcije. Tveganje za neželene učinke na osrednje živčevje je večje pri bolnikih z anamnezo epileptičnih napadov, pri zmanjšanem pretoku krvi skozi možgane ali pri spremenjeni strukturi možganov (npr. po kapi). Ciprofloksacin je povezan tudi s podaljšanjem intervala QT na EKG, kar lahko vodi do ventrikularnih aritmij tipa *torsades de pointes*. Tveganje je večje pri ženskah, starejših bolnikih, pri hipokalemiji in pri sočasnem jemanju drugih zdravil, ki podaljšujejo QT interval (npr. amiodaron, sotalol). *Clostridioides difficile* kolitis je resen zaplet, ki se kaže s hudo, vodeno drisko, vročino in trebušnimi krči. Ciprofloksacin je eden izmed antibiotikov, ki je pogosto povezan z izbruhi hipervirulentnih sevov te bakterije v bolnišnicah.

Uporaba pri starostnikih in pediatrične omejitve

Pri starostnikih je potrebna posebna previdnost zaradi naravnega upada ledvične funkcije in večjega tveganja za poškodbe kit. Pri tej populaciji je tveganje za neželene učinke statistično višje. Pri otrocih in mladostnikih v obdobju rasti je ciprofloksacin na splošno kontraindiciran zaradi tveganja za artropatijo (poškodbe hrustanca nosilnih sklepov) v predkliničnih študijah. Uporaba pri otrocih je dovoljena le v izjemnih, življenjsko ogrožajočih primerih (npr. inhalacijski antraks ali poslabšanje cistične fibroze) pod strogim specialističnim nadzorom. Študije na mladih živalih (psih, podganah) so pokazale, da ciprofloksacin povzroča lezije na sklepnem hrustancu nosilnih sklepov, kar vodi v trajno šepanje. Čeprav retrospektivne študije pri otrocih niso nedvoumno potrdile enake stopnje tveganja pri ljudeh, ostaja previdnostno načelo v veljavi. Pri otrocih s cistično fibrozo, kjer so koristi eradikacije *Pseudomonas aeruginosa* večje od teoretičnega tveganja za sklepe, se ciprofloksacin uporablja v odmerkih 20 mg/kg dvakrat dnevno. Pri starostnikih je poleg tveganja za kite in ledvice treba upoštevati tudi povečano tveganje za anevrizmo in disekcijo aorte. Nedavne epidemiološke študije kažejo, da fluorokinoloni lahko povečajo tveganje za te žilne dogodke s razgradnjo kolagena v žilni steni. Zato se pri bolnikih z znano anevrizmo ali dejavniki tveganja (hipertenzija, Marfanov sindrom) ciprofloksacin uporablja le, če ni drugih možnosti. Nosečnost (kategorija C) in dojenje sta obdobji, ko se ciprofloksacin odsvetuje, saj prehaja skozi placento in se izloča v materino mleko, kar bi lahko vplivalo na razvoj sklepov pri plodu ali dojenčku.

Logistika, shranjevanje in izdaja zdravila

Pridobitev ciprofloksacina v Sloveniji je mogoča le na podlagi veljavnega zdravniškega recepta. Spletna rezervacija je mogoča preko certificiranih lekarniških platform, vendar je za prevzem nujen e-recept. Shranjevanje zahteva suh prostor pri temperaturi do 25 °C, zaščiten pred svetlobo in vlago. Zdravila ne smemo shranjevati v hladilniku ali zamrzovalniku, razen če je tako specifično navedeno za določeno farmacevtsko obliko (npr. pripravljena suspenzija). Pripravljene suspenzije ciprofloksacina imajo omejen rok uporabnosti po rekonstituciji (običajno 14 dni), pogosto pa zahtevajo shranjevanje v hladilniku (vendar ne zmrzovanje), da se ohrani stabilnost in prepreči grenak okus mikrokapsul. Pacienti morajo biti poučeni, da neuporabljena zdravila vrnejo v lekarno in jih ne odvržejo v gospodinjske odpadke ali odtoke, saj ciprofloksacin v okolju prispeva k razvoju odpornih bakterij v vodnih ekosistemih. V Sloveniji je sistem zbiranja odpadnih zdravil urejen preko lekarn in zbirnih centrov. Dostopnost zdravila je na splošno dobra, vendar se lahko občasno pojavijo motnje v dobavi specifičnih oblik (npr. infuzijske raztopine), v katerih primerih lekarne izdajo generične zamenjave z isto učinkovino. Ciprofloksacin je na t.i. pozitivni listi zdravil, kar pomeni, da ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, če je predpisan v skladu z indikacijami.

Micro-faq

Je potreben recept?

Da, ciprofloksacin je antibiotik, ki se izdaja izključno na zdravniški recept (Rx).

Ali lahko pijem mleko?

Ne sočasno s tableto. Počakajte vsaj 2 uri po zaužitju antibiotika, da preprečite zmanjšanje učinka.

Ali lahko grem na sonce?

Odsvetuje se. Ciprofloksacin povzroča fotosenzibilnost, kar lahko vodi do hudih opeklin.

Vpliva na vožnjo?

Lahko vpliva. Zaradi možne omotice ali zmanjšane pozornosti je potrebna previdnost pri upravljanju vozil.

Pogosta vprašanja o zdravljenju s ciprofloksacinom

Kaj storiti, če pozabim vzeti odmerek?

Če je do naslednjega odmerka več kot 6 ur, vzemite pozabljeno tableto takoj. Če je manj kot 6 ur, pozabljeni odmerek izpustite in nadaljujte po urniku. Nikoli ne vzemite dvojnega odmerka za nadomestilo. Doslednost je ključna za vzdrževanje terapevtske koncentracije ciprofloksacina v krvi.

Zakaj me bolijo kite med jemanjem?

To je resen opozorilni znak. Fluorokinoloni lahko poškodujejo kolagen v kitah. Takoj prenehajte z jemanjem, obvestite zdravnika in počivajte, da preprečite rupturo Ahilove kite. Nadaljevanje jemanja ciprofloksacina ob bolečini znatno poveča tveganje za trajno poškodbo.

Ali je varno piti alkohol?

Čeprav ni neposredne kemične interakcije, alkohol poveča tveganje za omotico in dehidracijo ter dodatno obremenjuje jetra, zato se uživanje med terapijo odsvetuje. Dehidracija ob alkoholu lahko poveča tveganje za kristalurijo, ki jo povzroča ciprofloksacin.

Kdaj se bom počutil bolje?

Pri okužbah sečil se simptomi pogosto izboljšajo v 24-48 urah. Kljub temu morate terapijo dokončati do konca predpisanega obdobja (3-7 dni), da preprečite ponovitev okužbe in razvoj odpornosti. Predčasna prekinitev jemanja ciprofloksacina je glavni vzrok za ponovitev okužb z odpornimi bakterijami.

Klinični zaključek

Ciprofloxacin ostaja nepogrešljiv antibiotik za zdravljenje zapletenih bakterijskih infekcij. Njegova visoka učinkovitost pa zahteva odgovorno uporabo. Zaradi profila neželenih učinkov (zlasti na mišično-skeletni in živčni sistem) ga ne smemo uporabljati za banalne okužbe, temveč le takrat, ko so druge možnosti izčrpane. Dosledno upoštevanje navodil glede vnosa tekočine, izogibanja soncu in interakcij s hrano so temeljni pogoji za varno in uspešno zdravljenje. Odgovorno predpisovanje in uporaba ciprofloksacina sta ključna za ohranjanje njegove učinkovitosti za prihodnje generacije in preprečevanje širjenja mikrobne rezistence.

Ciprofloxacin

Dosage

Package